»Večje zadolževanje bo vodilo v večjo ponudbo evropskih obveznic na finančnih trgih in s tem višje stroške zadolževanja.«
»To je več kot namenja Slovenija zdaj daje za obrambo in več kot plačuje za obresti.«
»To bo odvisno od zavez, ki jih bo Slovenija sprejela z evropskimi partnerji.«
»Tega je premier Robert Golob napovedal za april.«
»Tako se za čim večje poenotenje tudi nacionalno fiskalno pravilo določi z omejitvijo rasti izdatkov, ki zagotavlja, da se javnofinančni primanjkljaj zniža in srednjeročno obdrži pod tremi odstotki BDP-ja, hkrati pa se obdrži srednjeročnost dolga.«
»Če je obrestna mera nižja od rasti BDP-ja, potem se vi lahko zadolžujete in se delež dolga v bruto domačem proizvodu ne bo podaljševal. Skratka, lahko imate 20 let primanjkljaj, pa še vedno spoštujete evropska pravila, ne spoštujete pa slovenske ustave, ker proračun ni uravnotežen brez zadolževanja.«
»S takšnim popravkom je delovanje fiskalnega sveta tisti dan, ko začne zakon veljati, onemogočeno. Če sprejmemo kak odlog za prilagoditev, moral bi biti dolg, pa to ni racionalno. V primerjavi s polovico plače, kot v povprečju zdaj plačujemo za te storitve, bi morali plačevati tri do štiri plače.«
»Glede rasti izdatkov za obrambo oz. varnost v širšem pogledu v Svetu EU-ja ni dileme, še vedno pa potekajo usklajevanja glede načina krepitve teh izdatkov.«
»Države EU-ja se strinjajo, da bi šlo za nacionalne odstopne klavzule, ki bi jih kolektivno vložile vse države, ki potrebujejo fiskalni prostor za povečanje obrambnih izdatkov.«
»Za plače in prispevke neposrednih uporabnikov se namenja 1,9 milijarde evrov, to je 130 milijonov evrov več glede na že sprejeti proračun, in tukaj vidite učinke plačne reforme.«
»Utegne biti primanjkljaj še višji.«
»Res je, lani so Slovenijo prizadele ujme in takrat smo povedali, da bo prioriteta odprava posledic ujme, kar pa ne pomeni, da se nobeni drugi projekti ne izvajajo.«
»Čas debelih krav je minil.«
»Spremembe proračuna preveč slonijo na tem, da bo gospodarstvo plačalo, javni sektor pa nekaj dobil.«
»Prihodkovna raven je po mojem mnenju zelo, zelo, zelo optimistična, preoptimistična.«
»Od nekod bo moral priti denar, da bomo pokrili to razliko.«
»Država s predlaganimi spremembami proračuna ubrala pravo pot.«
»Proračun odraža zelo razumen optimizem.«
»Tokratna analiza potrjuje smiselnost opozoril, saj so v preučevanem obdobju javnofinančne napovedi za prihodnje leto praviloma temeljile na za tekoče leto previsoko ocenjeni dejanski realizaciji očiščene javne porabe.«
»S tem se je odpiral morebitni prostor za višjo javno porabo od upravičene ob upoštevanju veljavnih ukrepov v času sprejemanja proračunskih dokumentov.«
»Pomanjkanje realističnega javnofinančnega načrtovanja v delu, ki ne zajema neposrednega učinka interventnih ukrepov, predstavlja sistemsko tveganje za neučinkovito porabo in predstavlja oviro za izpolnjevanje zahtev prenovljenega ekonomskega upravljanja na ravni EU-ja.«
»V časih povečane negotovosti se lahko poveča netransparentnost načrtovanja.«
»Računamo, da bomo v 11 letih kupnino povrnili že samo iz naslova privarčevanih najemnin.«
»Najprej gre najverjetneje za nekompetentnost, potem gre za malomarnost oziroma opustitev nekega ravnanja, ki bi ga bilo ministrstvo dolžno storiti.«
»Ta stavba ni rešitev, ker bi šli na neko obrobje, v neko degradirano nepremičnino za ogromno nekih finančnih sredstev.«
»Mi smo tisti, ki upravljamo nepremičnine in plačujemo najemnine. Sama sem še enkrat danes preverila evidence, najemnina je 670.000 letno.«
»Vlada nima širše slike in jasne strategije, težave pa rešuje s parcialnimi ukrepi, ki niso dovolj premišljeni.«
»To je najboljši način za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ.«
»V treh mesecih, kot je napovedal predsednik vlade, resne davčne reforme ni mogoče pripraviti.«
»V trenutnih razmerah bi raje videl, da davčne reforme ni, saj bi naredila več škode kot koristi.«
